Fréttir

mbl.is - Svona not­um viš ekki oršiš „ętt­leišing“

Ljós­mynd/​Krist­inn Ingvas­son
Ljós­mynd/​Krist­inn Ingvas­son

Birna Gunn­ars­dótt­ir móšir ętt­leidds drengs seg­ir aš žaš fari fyr­ir brjóstiš į henni žegar oršiš ętt­leišing sé notaš um dauša hluti eša gęlu­dżr.

„Žótt skrįp­ur­inn į mér hafi ör­lķtiš žykknaš žessi fimm įr sem lišin eru sķšan ég skrifaši nót­una hér fyr­ir nešan lęt ég ennžį trufla mig žegar ég sé oršiš ętt­leišing notaš af léttśš og viršing­ar­leysi. Žaš eru svo mörg orš sem lżsa žvķ bet­ur žegar fólk fęr sér leik­fang, potta­plöntu, dżr eša drasl. Ķ hug­um margra okk­ar sem höf­um ętt­leitt lif­andi barn og žekkj­um all­ar til­finn­ing­arn­ar sem žvķ tengj­ast hef­ur oršiš ętt­leišing mjög sér­staka og nįn­ast heil­aga merk­ingu sem viš yršum žakk­lįt fyr­ir aš fį aš eiga ķ friši meš börn­un­um okk­ar,“ seg­ir Birna. 

Pist­il­inn hér fyr­ir nešan skrifaši Birna fyr­ir fimm įrum en hśn seg­ir aš hann eigi ennžį jafn­vel viš žvķ vanda­mįliš sé ekki śr sög­unni: 

Son­ur minn er ekk­ert lķk­ur mér. Hann er held­ur ekk­ert lķk­ur pabba sķn­um, né nein­um öšrum ķ fjöl­skyld­unni. Stund­um strżk­ur hann mér hįriš og seg­ir „viš erum meš al­veg eins hįr“ en viš vit­um bęši aš žaš er ekki rétt, mitt hįr er mśsar­grįtt en hans er hrafnsvart. Žaš vefst ekki fyr­ir nein­um sem sér okk­ur sam­an aš hann er ętt­leidd­ur. Hann var tęp­lega žriggja įra žegar viš hitt­umst fyrst og man, eša tel­ur sig muna, žegar hann kvaddi „hinar mömm­urn­ar“ sem höfšu ann­ast hann ķ Kķna.

Eft­ir žvķ sem hann eld­ist og žrosk­ast eykst löng­un mķn til aš gera at­huga­semd­ir viš notk­un oršsins „ętt­leišing“ žar sem mér finnst hśn ekki eiga viš. Ég sé eft­ir aš hafa stillt mig um aš hringja ķ Rķk­is­śt­varpiš žegar žaš flutti frétt af žvķ aš hóp­ur fólks hefši „ętt­leitt“ illa fariš hśs į Raufar­höfn og bjargaš žvķ frį nišurrifi, og ég vildi aš ég hefši haft sam­band viš Jón Gn­arr žegar hann vildi „bjóša įhuga­söm­um aš ętt­leiša drykkju­menn sem haf­ast viš į göt­um borg­ar­inn­ar“ eins og žaš var oršaš ķ kynn­ingu hjį Kast­ljósi.

Und­an­fariš hef ég stund­um skrifaš at­huga­semd­ir hjį Face­book vin­um sem aug­lżsa dżr til „ętt­leišing­ar“ og lang­ar tli aš śt­skżra bet­ur žaš sem ég į viš. Ég vona aš žessi skrif verši til žess aš vekja fólk til um­hugs­un­ar um notk­un oršsins og verši žvķ hvatn­ing til aš foršast lķk­ing­ar sem geta sęrt börn sem hafa veriš ķ viškvęmri stöšu og varša til­finn­ing­ar žeirra.

Ég skil al­veg hvaš vak­ir fyr­ir žeim sem lķkja sam­bandi fólks og dżrs viš sam­band for­eldra og barns; žeir sem į annaš borš ann­ast dżr­in sķn vel bera oft mjög sterk­ar til­finn­ing­ar til dżr­anna og sinna žeim af įbyrgš og kęr­leika. Žaš er sjįlfsagt žaš sem oršinu „ętt­leišing“ er ętlaš aš koma til skila žegar fólk tek­ur aš sér dżr og vill lķkja sam­band­inu viš eitt­hvaš in­dęlt og var­an­legt, fólk eign­ast barn og barn eign­ast fjöl­skyldu. Žaš er lķka skilj­an­legt aš žeir sem nota oršiš į ženn­an hįtt um dżr hafi ekki hug­leitt ętt­leišing­ar eša ętt­leidd börn og til­finn­ing­ar žeirra, en žaš breyt­ir žvķ ekki aš lķk­ing­in get­ur hitt ętt­leidd börn illa fyr­ir. Og mér finnst al­veg sjįlfsagt aš benda į žaš.

Ķ mķn­um huga skipt­ir į end­an­um minna mįli hvaš lķk­ing­unni er ętlaš aš gera fyr­ir žann sem not­ar hana en žaš sem hśn get­ur gert žeim sem taka hana nęrri sér.

Ętt­leidd börn eru sjaldn­ast mjög göm­ul žegar žau įtta sig į aš žau fund­ust ein­hvers stašar žar sem žau höfšu veriš skil­in eft­ir. Mörg žeirra upp­lifa erfišar spurn­ing­ar og til­finn­ing­ar tengd­ar höfn­un, aš eitt­hvaš sem žau voru eša voru ekki hafi oršiš til žess aš žau voru yf­ir­gef­in. „Af hverju vildi mamma žķn ekki eiga žig?“ er t.d. spurn­ing sem önn­ur börn spyrja ķ barna­skap sķn­um. Žegar ętt­leidda barniš stįlp­ast get­ur žaš į vits­muna­svišinu skiliš aš ör­birgš er lķk­leg­asta skżr­ing­in į aš móšir žess lét žaš frį sér en til­finn­ing­arn­ar eru engu aš sķšur mjög sįr­ar og sum­ir kljįst viš žęr alla ęvi.

Aš vķsa til ensku ķ žessu sam­bandi finnst mér hald­lķtiš. Sögn­in „adopt“ og nafn­oršiš „adopti­on“ eiga upp­runa ķ lat­ķnu žar sem merk­ing­in er al­menn: aš taka aš sér, taka upp, gera aš sķnu, en merk­ing ętt­leišing­ar ķ ķs­lensku af­mark­ast ķ upp­hafi viš žaš žegar barn er tekiš ķ fjöl­skyldu. Ensku­męl­andi sam­kund­ur hika ekki viš aš „adopt a resoluti­on“ en okk­ur fynd­ist frį­leitt aš „ętt­leiša samžykkt". Notk­un oršsins „adopti­on“ ķ tengsl­um viš dżra­vernd er hvarvetna um­deild og mörg­um ętt­leidd­um til ama; žaš žarf eng­inn aš fara langt į in­ter­net­inu til aš finna grein­ar og blogg žvķ til stašfest­ing­ar.

Ętt­leišing­ar­lķk­ing­in er held­ur ekki ašeins notuš ķ jį­kvęšri merk­ingu. Žaš lķšur varla svo vika aš ég sjįi ekki status, komm­ent eša heyri ķ for­eldr­um tala um aš hitt eša žetta barniš sé svo óžekkt, leišin­legt, lasiš eša frekt aš viškom­andi langi til aš bišja ein­hvern aš „ętt­leiša“ žaš. Aušvitaš į žetta aš vera grķn, en ķ hugs­un­ar­leysi veršur hinn full­oršni til žess aš vekja hjį börn­um hug­mynd um aš eitt­hvaš ķ fari ętt­leiddra barna hafi oršiš til žess aš žau voru yf­ir­gef­in.

Žaš er full­kom­lega ešli­legt aš fólk al­mennt įtti sig ekki į žess­um teng­ing­um fyrr en žvķ er bent į žęr. Vegna son­ar mķns finn ég mig knśna til aš reyna aš fį fólk til aš ķhuga žessa oršanotk­un og breyta henni, jafnt vini og kunn­ingja sem starfs­menn dżra­vernd­un­ar­sam­taka og ašra.

Kett­ling­inn sem ann­ars hefši veriš lógaš gild­ir einu hvaša orš er notaš um sam­band hans viš fólkiš sem tek­ur hann aš sér. Hann žarf bara aš vona aš eng­inn fįi of­nęmi eša flutt verši ķ hśs žar sem katta­hald er bannaš.

„Į ķs­lensku mį alltaf finna svar“ og žvķ er aušvelt aš kom­ast hjį žvķ aš sęra börn meš žvķ aš setja žau ķ flokk meš yf­ir­gefn­um dżr­um, illa förn­um hśs­um eša öšrum fyr­ir­bęr­um sem eru löskuš og/​eša žarfn­ast „björg­un­ar“.

Ętt­leišing er nefni­lega ekki góšgeršar­mįl held­ur fjöl­skyldu­mįl.

mbl.is - Svona not­um viš ekki oršiš „ętt­leišing“


Svęši