Fréttir

mbl.is - Full­oršnu „börn­in“

Smart­land Mörtu Marķu | Sam­skipti | mbl | 26.10.2016 | 18:00 | Upp­fęrt 27.10.2016 10:45

„Ętt­leišing­ar og leit­in aš upp­runa­fjöl­skyldu hef­ur veriš įber­andi ķ sam­fé­lags­legri umręšu, ekki sķst ķ kjöl­far sjón­varpsžįtt­arašar er sżnd er į Stöš2 um žess­ar mund­ir. Žįttaröšin hef­ur vakiš mikla at­hygli og mįl­efniš viršist vekja įhuga fólks į žeirri flóknu stöšu sem ętt­leidd­ir oft į tķšum bśa viš. Ķ raun er žaš skilj­an­legt žvķ mįl­efniš er oft sveipaš dulśš, óvissu, for­vitni og ęv­in­tżraljóma,“ seg­ir Gušbjörg Helga­dótt­ir mann­fręšing­ur og fjöl­skyldumešferšarfręšing­ur hjį Sįl­fręšing­un­um, Lyng­hįlsi 9, ķ nżj­um pistli: 

Gušbjörg Helgadóttir mannfręšingur og fjölskyldumešferšarfręšingur hjį Sįlfręšingunum, Lynghįlsi 9.
Į Ķslandi hafa ętt­leišing­ar tķškast įra­tug­um sam­an. Bęši į börn­um sem fędd eru hér į landi og eiga sér lķf­fręšileg­an upp­runa ķ ķs­lensku sam­fé­lagi svo og į börn­um sem hafa veriš ętt­leidd er­lend­is frį og eiga sinn lķf­fręšilega upp­runa jafn­vel  ķ fjar­lęg­um heims­įlf­um. Sum­ir žess­ara ein­stak­linga hafa tök į aš leita upp­runa sķns og kynn­ast jafn­vel lķf­fręšileg­um skyld­menn­um sķn­um, önn­ur hafa aldrei tök, sök­um ašstęšna, aš fį nokkr­ar upp­lżs­ing­ar um upp­runa sinn, hvaš žį aš geta hitt lķf­fręšileg­ar fjöl­skyld­ur sķn­ar, sér­stak­lega męšur. Meš til­liti til žessa er įhuga­vert aš velta fyr­ir sér hvers vegna vitn­eskj­an um lķf­fręšileg­an upp­runa skipt­ir ętt­leidd­an ein­stak­ling mįli, sér ķ lagi žegar hann er kom­inn til full­oršins­įra?

Nokkuš fjöl­breytt­ar rann­sókn­ir hafa veriš geršar į ętt­leidd­um börn­um hér į landi, ašallega meš til­liti til sam­fé­lags­legra hags­muna. Mį žar nefna rann­sókn­ir er varša lög­gjöf, heil­brigšismįl og al­menna vel­ferš, til aš mynda inn­an mennta­kerf­is­ins. Flest­ar rann­sókn­ir sżna fram į aš ętt­leidd­um börn­um farn­ast yf­ir­leitt vel og lķšan žeirra er oft­ast ķ engu frį­brugšin lķšan annarra barna sem al­ast upp inn­an lķf­fręšilegra fjöl­skyldna sinna.  Hins veg­ar hef­ur minna fariš fyr­ir rann­sókn­um er varša upp­lif­an­ir og stöšu ętt­leiddra sem full­oršinna ein­stak­linga og ķ sam­fé­lags­legri umręšu um ętt­leišing­ar er oft talaš um ętt­leidda sem „börn“. Skort­ur į žess­um rann­sókn­um end­ur­spegl­ar hugs­an­lega višhorf sam­fé­lags­ins til hins ętt­leidda og eigi erfitt meš aš sjį hann sem full­oršinn ein­stak­ling. En ešli mįls­ins sam­kvęmt veršur barn aš full­oršinni mann­eskju meš tķm­an­um.

Žrįtt fyr­ir aš rann­sókn­ir sżni fram į aš ętt­leidd­um börn­um farn­ist vel ķ leik- og grunn­skóla og eigi ham­ingju­sama ęsku og upp­eld­is­įr er ekki óal­gengt aš įkvešnar til­vist­ar­spurn­ing­ar leita į ętt­leidd­an ein­stak­ling žegar kem­ur fram į ung­lings- og full­oršins­įr. Spurn­ing­ar eins og hver er ég? Hvašan kem ég? Hverj­ir eru lķf­fręšilegu for­eldr­ar mķn­ir? Af hverju var ég gef­inn? Af hverju var ég val­inn? Hugs­an­legt er aš flókn­ar til­finn­ing­ar vakni į sér­hverju lķfs­skeiši, oft ķ kjöl­far eig­in barns­fęšinga eša viš missi nį­kom­inna ętt­ingja.  Vera mį aš rekja megi žess­ar til­vist­ar­spurn­ing­ar til žeirr­ar stöšu er ętt­leidd­ir lifa viš. Aš eiga sér ein­hvers kon­ar hlišarlķf sem kannski hefši oršiš, en aldrei varš.

Viš erum öll for­vit­in um okk­ur sjįlf. Žaš er ein­hvern veg­inn ķ ešli okk­ar žvķ sś for­vitni seg­ir okk­ur eitt­hvaš um okk­ur sjįlf. Mik­il­vęgi žess aš žekkja upp­runa okk­ar, vita hvašan viš kom­um og hver er bak­grunn­ur okk­ar, sér­stak­lega sį lķf­fręšilegi, er žvķ sterk­ur žįtt­ur ķ sjįlfs­mynd okk­ar allra. Einnig žeirra sem ętt­leidd­ir eru.

Vel flest­um ętt­leidd­um farn­ast  vel ķ lķf­inu. Samt sem įšur sżna rann­sókn­ir aš veru­leika­heim­ur full­oršinna ętt­leiddra er oft og tķšum flók­inn og sjįlfs­mynd žeirra rugl­ings­leg. Rann­sókn­ir sżna einnig aš full­oršnir ętt­leidd­ir hafa til­hneig­ingu til aš glķma viš żmis vanda­mįl eins og ein­manna­leika, žung­lyndi og dep­urš. Žeir bśa gjarn­an aš lįgu sjįlfs­mati, eiga ķ erfišleik­um meš tengsl og ótt­ast gjarn­an höfn­un. Sum­um og jafn­vel sam­fé­lag­inu einnig, finnst žeir ekki vera al­veg „ekta“. Óunn­in sorg­ar­til­finn­ing get­ur veriš sterk­ur žįtt­ur ķ lķfi žeirra. En sorg­in snert­ir ekki ein­göngu žann ętt­leidda held­ur get­ur einnig snert kjör­fjöl­skyldu hans og lķf­fręšilega fjöl­skyldu.

Okk­ur öll­um er śt­hlutaš fé­lags­legri stöšu viš fęšingu og ętla mį aš hśn verši horn­steinn aš sjįlfs­mynd ein­stak­lings­ins og ķ stöšugri mót­un allt okk­ar lķfs­skeiš. Vitn­eskj­an um ręt­ur sem eru ókunn­ar, mót­ar aš vissu leiti sjįlfs­mynd žess sem lif­ir viš žį stašreynd aš hafa hugs­an­lega getaš įtt öšru­vķsi lķfs­skeiš, ef įkvešin ör­lög hefšu ekki gripiš ķ taum­ana. Hugs­an­lega ein­hvers kon­ar hlišarlķf sem aldrei varš. Žetta hlišarlķf get­ur fylgt žeim ętt­leidda eins og nokk­urs kon­ar skuggi og snert­ir ekki ein­göngu hann sjįlf­an. Žaš hef­ur einnig įhrif į lķf kjör­for­eldra sem og lķf­fręšilega for­eldra, jafn­vel um ald­ur og ęvi. 

Fręšimenn hafa sett fram įhuga­verša til­gįtu um hina svo­köllušu skugga sem fylgja ętt­leidd­um og fjöl­skyld­um žeirra. Žaš er įhuga­vert aš geta žeirra ķ ljósi žess hversu margžętt­ur og flók­inn veru­leiki žessa ein­stak­linga get­ur veriš. Žvķ er haldiš fram aš samof­in lķfs­saga žessa sér­kenni­lega žrķ­hyrn­ings sem inni­ber ķ fyrsta lagi, ętt­leidd­an ein­stak­ling, ķ öšru lagi kjör­for­eldra og ķ žrišja lagi lķf­fręšilega móšur (for­eldra) sé ķ raun afar sér­stök. Ętt­leiddi ein­stak­ling­ur­inn geng­ur allt sitt lķf meš skugga žess barns sem žaš hefši oršiš ef žaš hefši al­ist upp hjį lķf­fręšilegri móšur. Vitn­eskj­an um lķf­fręšilega móšur sé įvalt ķ vit­und hans, allt hans lķfs­skeiš. Kjör­for­eldr­arn­ir ganga meš skugga barns­ins sem žau žrįšu aš fęša en gįtu ekki. Žaš barn er ętiš skuggi ętt­leidda barns­ins sem žau tóku aš sér – og tók jafn­framt stöšu žess. Lķf­fręšilega móširin lif­ir alltaf meš skugga barns­ins sem hśn gaf frį sér og sį skuggi fylg­ir henni allt henn­ar lķf. Žar af leišandi hafa all­ir žess­ir ein­stak­ling­ar oršiš fyr­ir missi sem veršur hluti af lķfs­sögu žeirra.  Ętt­leišing er žvķ flókiš fyr­ir­bęri og hef­ur įhrif į lķf margra ein­stak­linga en ekki ein­göngu žann sem ętt­leidd­ur er.

Žvķ mį segja aš viš ętt­leišingu lķk­ur ekki įkvešnu ferli. Miklu frem­ur mį ętla aš ferli, sem hef­ur įhrif į marga ein­stak­linga hefj­ist og hald­ist śt lķfs­skeiš žeirra allra. Žętt­ir sem snerta lķf ein­stak­lings į einn eša ann­an hįtt į lķfs­leišinni, hvort sem  žaš er ķ gleši eša sorg, hef­ur įhrif į žį sem standa hon­um nęst­ir. Stund­um reyn­ist žess­um ein­stak­ling­um erfitt aš höndla lķfiš og til­ver­una žrįtt fyr­ir žį gleši sem ętt­leišing­unni hef­ur fylgt. Žar af leišandi er oft į tķšum sér­stök žörf į stušningi viš full­oršna ętt­leidda ein­stak­linga og fjöl­skyld­ur žeirra.

Fjöl­skyldumešferš (family therapy) er sam­talsmešferš sem tek­ur miš af įhrifa­mętti fjöl­skyld­unn­ar og eru fjöl­skyldumešferšarfręšing­ar sér­stak­lega menntašir til žeirra starfa. Ķ fjöl­skyldumešferš er not­ast viš ašferšir og sam­tals­tękni sem hafa veriš gagn­reynd­ar og gefiš góša raun ķ mįl­efn­um ein­stak­linga og fjöl­skyldna žeirra. Fjöl­skyldumešferšarfręšing­ar taka įvallt miš af fjöl­skyld­unni sem heild en jafn­framt er tekiš miš af ein­stak­lingn­um.  Mešferšar­vinn­an get­ur žvķ bęši veriš į ein­stak­lings- eša fjöl­skyldu­grund­velli. Žaš er žvķ mik­il­vęgt aš veita ętt­leidd­um ein­stak­ling­um sem komn­ir eru į full­oršins­įr sér­staka at­hygli og stušning vegna žeirra eig­in fjöl­skyldu­sögu. Žeir eru hluti af flóknu fjöl­skyldu­kerfi  og įhrif­in sem skap­ast inn­an žess kerf­is hafa įhrif į alla er aš žvķ koma į einn eša ann­an hįtt.

Heim­ild­ir:
Gušbjörg Helga­dótt­ir (2012). „Ég er ein­birni en į samt rosa­lega stór­an systkina­hóp." Fé­lags­leg­ur veru­leiki og sjįlfs­mynd full­oršinna ętt­leiddra Ķslend­inga. Óbirt MA-rit­gerš. Hį­skóli Ķslands: Fé­lags- og mann­vķs­inda­deild.

Lift­on, B. J. (1994). Jour­ney of the adopted self. A qu­est for who­leness. New York: Basic Books.

http://​www.vis­inda­vef­ur.is/​svar.php?id=4485.

mbl.is - Full­oršnu „börn­in“


Svęši